Slovenci na Madžarskem
Slovenci so se v zahodni regiji Karpatskega bazena naselili že pred prihodom Madžarov. Na območju med rekama Rabo in Dravo so se skupaj z Obri pojavili v drugi polovici 6. stoletja.
V tej pokrajini je madžarski kralj Béla III. leta 1183 ustanovil cistercijanski samostan. Cistercijani so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo. To so bili že naseljeni in na novo priseljeni Slovenci s preostalega Prekmurja ter slovenskega Štajerskega. Na pristavah monoštrske opatije so ustanovili naselja, ki so se v Porabju ohranila do danes. Po prvi svetovni vojni so prebivalci teh naselij ostali na Madžarskem kot narodna manjšina.
Območje Porabja meri 94 km². V slovenskih porabskih vaseh se je – zaradi njihovega obrobnega položaja ter zaprtosti do konca 80-ih. let prejšnjega stoletja - ohranila tradicionalna ljudska kultura.
Na Madžarskem danes živi približno 5000 Slovencev. Večina, približno 3500 Slovencev, živi v Monoštru in v okoliških slovenskih vaseh. Interese Slovencev na Madžarskem zastopata Zveza Slovencev na Madžarskem (ustanovljena leta 1990) in Državna slovenska samouprava (1995).
V Monoštru deluje od leta 1998 Slovenski kulturni in informativni center. V centru delujeta tudi slovenski radio in uredništvo časopisa Porabje.