Vprašanje dvojezične topografije na Koroškem
Člen 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 predvideva, da je treba v sodnih in upravnih okrajih Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom postaviti dvojezične topografske napise.
Avstrija prvih 17 let po veljavnosti državne pogodbe ni postavila nobenega dvojezičnega napisa. Leta 1972 so jih postavili vsaj za četrtino krajev dvojezičnega ozemlja, vendar so dvojezične napise še v isti noči v organizirani akciji nemškonacionalnih krogov spet odstranili (takoimenovani »Ortstafelsturm«). Vlada je klonila pritisku s ceste in leta 1976 v zakonu o narodnih skupnostih uvedla 25%-no klavzulo za dvojezične napise, v pripadajoči odredbi pa so jih sploh določili samo za tiste, kjer je po zadnjem ljudskem štetju bilo še nad 60 % slovenskega prebivalstva.
Leta 2001 je avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da sta odredba o dvojezični topografiji in 25%-na klavzula v zakonu o narodnih skupnostih protiustavni. Ustavno sodišče je odločilo, da je dvojezične napise treba postaviti povsod tam, kjer slovenska manjšina skozi daljše obdobje predstavlja 10 % prebivalstva. Leta 2005 je avstrijsko ustavno sodišče to svojo judikaturo ponovilo in utrdilo.
Kljub jasnim odločitvam ustavnega sodišča avstrijske in zlasti koroške oblasti vse do danes niso postavile dodatnih dvojezičnih napisov. Prav nasprotno: Koroški deželni glavar Haider je zagnal gonjo ne samo proti slovenski manjšini na Koroškem, temveč tudi proti ustavnemu sodišču kot instituciji. Namesto da bi dal postaviti dvojezične napise, je v prizadetih krajih enojezične napise prestavil za nekaj metrov, kar v pravnem smislu pomeni, da bo potreben nov postopek do ustavnega sodišča. Avstrijska zvezna vlada mu to posmehovanje določilom avstrijske ustave, ustavnemu sodišču in slovenski narodni skupnosti sedaj že peto leto dopušča.